Amari buti
Amen keraja buti či i Švedia ka respektirinel, zaštitinel hem ka ostvarinel o manušikane hakia. Sar jekh biovisimi institucia e A-statusea, proverinaja sar o hakia zadovolinenape ko kanunidejbe, politika hem ko diveskoro dživdipa - posebno e grupenge kaskere hakia rizikuinena te uvredinenpe. E proveribaja, konsultiribaja, internacionalnikane sorabotibaja, paše dialogoncar e civilnikane društvoja hem avere društvoskere akterencar, dobrinosinaja konkretnikane rekomendacie či te zojrakera i zaštita e hakonge ki praksa
Beršeskoro izveštaj bašo hakongoro stavi ki Švedia
Sako berš objavinaja beršeskoro izveštaj so bičhalenape ki vlada hem ko parlamenti. Ko izveštaj opišinaja o stavi e manušengere hakonge, sar unapredindžepe ki Švedia telo o berš hem daja preporučiba sar e hakongere pristupia šaj re zorarenpe. O izveštaj tano importantno alati, te sledina o razvoj ko teko e vakteskoro hem ka funkcirinel sar jekh potpora, posebno e vladake hem e parlamenteske ama isto avere javno akterenge so ka osigurinen i Švedia te primeninel o internacionalnikane obaveze.
Drabar amaro paluno beršeskoro izveštaj (på svenska)
Proverinaja sar o hakia poštuinenape ki praksa
Amen temelno sledinaja sar o hakia poštuinenape ki Švedia, analiziribaja o kanunia, predlogia hem praksa. Amaro fokus tano te identifirina hem te haljova sar akala mere deluinena ko različito grupe, hem te koristinen amare analize predložibaske konkretnikane popravibe.
Izveštaj e internacionalnikane nadzorno organeske
Amen dobrinosinaja e UN: re proveribaskere procesencar prekal paralelno izveštaencar, so ka kompletirinen o javno državno izveštaj hem ka istakninen o nedostatkia ki zaštita e hakonge. Dejbaja jekh biovisimi analiza, pomožinaja e UN: re nadzorno komiteten dobibaske jekh pobut nevi nijansirimi slika sar o manušikane hakia primeninenape ki Švedia. Odova zorakerela e ingardengere glasia hakonge hem doprinesinena pritisok promenenge.
Amare sopstveno provere
Osim internacionalnikano izveštaj, objavinaja amare lično provere, analize hem izjave ko aktuelno hakoskoro podračje. Šaj te kerelpe lafi taro sa, taro e čhavengere hakia ki socialnikani služba dži ko pristup bašo e manušengere hakia phureder manušenge ko arakhiba e phuren. Bizi razlika savo than, o fokus tano isto – te identifirinenpe o nedostatkia, te istakninenpe o posledice bašo o manušikane hakia, hem te predložinelpe rešenie ki forma preporukenge.
Pratinaja i buti ki Švedia e konvenciaja funkcionalnikane pharipaja
E Institute manušikane hakonge isi posebno nalog te unapredinel, te zaštitinel hem te nadgledinel i Švedia te sledinel e UN: ri konvencia bašo hakia manušenge funkcionalnikane pharipaja.
Odova kereja ko misal, prekal te:
- Ispitina razno pučiba manušikane hakonge ko tematikane studie,
te sledina sar i Švedia sprovedinela o hakia prema e konvenciakere hakia funkciake hem preporučibe taro UN, - da savet hem preporučibe e vladake hem avere akterenge bašo sar o hakia šaj pošukar te osigurinenpe.
- Internacionalnikano sorabotibe avere institutea manušikane hakonge hem UN.
Amen aktivno kereja buti e funkcionalnikane pharipaja hem olengere organizaciencar. I buti temelinelape ko amaro posebno nalog te unapredina, zaštitina hem te nadzorina i konvencia funkcionalnikane hakonge hem amari generalno zadača tani te unapredina hem te osigurina o manušikane hakia ki Švedia. Či te izvršina i zadača, kerdžam jekh beršeskiri struktura bučake. Odova pomožinela amen te kera sistematikane hem dugoročno buti či te uključina manušen funkcionalnikane pharipaja hem olengere organizacien ko jekh pojasno čani.
Širinaja džanipa bašo manušikane hakia
Džanipa tano jekh preduslov te unapredinenpe, zaštitinenpe o manušikane hakia. Odoleske keraja buti ko pobut čania či te doprinosina e relevantnikane akteren ko misal amare izveštaencar hem preporukencar.
O cili tano te da hakoskere ingardenge maškar i javnost hem zanateskere ingarde, kas isi dužnost te den pošukar preduslovia te haljoven hem te primeninen e manušengere hakia ko sakodiveskoro dživdipa.
Gradinaja mreže hem dialogo promenenge
E civilnikane društvo isi centralnikani uloga bašo društvoskoro razvoj održibaske i demokratia hem manušikane hakia. Ola isto deluinena ko jekh obično manušengoro nivo hem odolea lokanikani informacia so šaj nae pristupno sarinenge. Odoleske o dialogo e civilnikane društvoja hem e poedinačno ingardenge tane centralno hem klučno ki amari buti či te šaj te haljova sar o nedostatkia ko društeveno nivo lela posledice bašo e manušengoro šaipa te šaj te koristinen ple manušikane hakia. Amen isi importantno dialogia ja sorabotibe e organ upravencar, naučnikoncar hem avere akterencar.
Keribaja buti razno mrežencar šaj hem te delina amaro džanipa hem te doprinesina o identifiribe barabarikane izazovia hem rešienia. Jekh tari amari mreža obratinelape manušenge so kerena buti e manušengere hakoncar ko javno ja ko sektori so bazirinelape ko ideje, ja tano ko podračje ki biprofitnikani osnova
Dikh avutne mrežakere sastankia ko amaro kalendari
Sorabotinaja internacionalnikane zoraribaske o manušikane hakia hem internacionalno
Isi amen jekh aktivno internacionalnikano organi hem phenjakere institucie ko avera phuvja. Menibaja iskustvia hem učestvuibe ko internacionalnikane kontekstia, doprinosinaja globusnikani buti či te štitina hem te buvljara o manušikane hakia. Odova isto zorarela e Švediakiri uloga sar jekh akteri ko internacionalnikani sorabotibaskiri buti hakonge.
Amen isto pomožinaja e internacionalno organ kontrolake odolea so daja ko razpolaganje informacie hem kontaktia angleder i vizita ki phuv, ko misal Evropakiri komisia protiv rasismi hem intolerancia (ECRI) ja UN: ri specialnikane izvestitelia.
Podnesinaja konsultiriba hem lila deluibaske anibaske odluke
Amen isto redovno mukhaja konsultiriba hem lila ki vlada hem organ uprave. Prekal akala izjave mangaja te deluina ko kanuneskoro oblik, strategie hem avera odluke kas isi baro značaj e manušengere hakonge. Amaro preporučiba temelinelape ko analize bašo sar o hakia ka zadovolinenpe ki praktika hem odnesinelape sprečibaske uvrede hem te zorarenpe o zaštite hakonge.
I konsultacia temelinelape ki amari stručnost bašo manušengere hakia hem šaj te astarel sa, taro nevo kanunidejbe dži ko menime prakse ja politike so utičinena ko poedincoskere hakia ko sakodiveskoro dživdipa.
Razjasninaja o hako sudoske tari e manušengere hakongiri perspektiva
O instituti bašo manušengere hakia isto šaj te bičhavel amicus izjava ko Vrhovno sudo. O cili e amicus- izjavaja tani, te doprinesinel ko amaro mandati, haljovkeribe o hako sudoske prema manušengere hakongiri perspektiva.
Amen keraja disave amicus-izjave ko berš. Amari zadača nae te istražina poedinačno prijave bašo uvredibe e manušengere hakia.
Amicus curiae
značinela ”e sudoskoro amal”. Odoja tani zvanično izjava so kerena o pravno hem o stručno organizacie ja naučnikia ko sudsko postupko či te podržinen e sudo ki akaja odlučibaskiri procedura. Ola nae ni stranka ko predmeti ja jekh suprotno stranka, ama e sudoske šaj te den stručno džanipa.
Hjälpte informationen dig?
Vi vill gärna veta vad du tycker om vår webbplats! Skriv gärna din feedback nedan. Men vi kan inte svara på frågor här. Har du en fråga om webbplatsen? Kontakta oss via e-post på webbredaktion@mrinstitutet.se.
Skriv ut