Amari buči

Beršesko raporto pa o stano le čačimatengo ando Švedo

Sako berš ame das avri jek beršesko raporto savo bišavas kaj o regeringo taj o riksdagen. Ando raporto ame sikavas o stano le manušikane čačimatengo, sar barile ando Švedo tela o berš taj vi das rekommendaciji sar o drom karing le čačimata te avel zurardo. O raporto si jek importantno nažendžo te las sama sar barol vramasa taj si te kerel buči sar jek žutipe anglunes le regeringoske taj le riksdagenoske de vi kaver themeske aktoronge save si te keren siguro ke o Švedo pherel le internacionalni obovjonskura.

Ginav amaro maj nevo beršesko raporto

Inspektulisaras sar le čačimata si pačiv dine ande praktika

Ame las sama mišto sar le čačimata si pherde ando Švedo, perdal kodo ke keras analiza pe le zakonura, propoziciji taj praktika. Amaro fokus si te žanas avri taj te ačaras sar kadala buča miškin ružnone grupen, taj te hasnisaras amare analizura te šaj das propoziciji pe konkretni lašarimata.

Raportura kaj le internacionalni organura save lišin

Ame žutisaras le FN:oske procesura pa paralelni raportura, save kompletulin e themesko oficialno raporto taj sikaven so ibazij ando firipe le čačimatengo. Perdal kodo ke das jek njezależno analiza, žutisaras ame le FN:oske komiteton te dikhen jek maj nyansovo patreto pa sar le manušikane čačimata keren buči ando Švedo. Kodo zurarel o glaso le manušengo kaj si len le čačimata taj žutij ande buči te kerdžol parujipe.

Amare vlasni investigaciji

Opruč o internacionalno raporto, ame das avri amare vlasni investigaciji, analizura taj vorba ande aktualni čačimatenge sektorura. Kado šaj avel pa sa, de katar le šavorenge čačimata ando socialtjänsten ži kaj le phure manušenge manušikane čačimata ande phurengi griža. Njezaležnje ande savo sektoro, o fokus si jekh – te dikhas kaj ibazij taj te sikavas le konsekvenciji pe le manušikane čačimata taj vi te das propoziciji pe soluziji sar rekommendaciji.

Amare investigaciji taj raportura

Lišij e Švedoski buči ando funktionsrättskonventionen

E institucia pe manušikane čačimata si la jek specialno buči te žutij, te firij taj te lišij če o Švedo pherel e FN:oski konvencia pa le čačimata le manušenge save si nasvalkerde.

Ame keras kodo, sar ekzemplo, perdal kodo ke:

• investigulisaras rožni pušimata pa manušikane čačimata ande tematični studiji, te dikhas sako berš sar žal le Švedoske te pherel le čačimata pala o funktionsrättskonventionen taj le rekommendaciji katar o FN,
• das rada taj rekommendaciji le regeringoske taj kavere aktoronge pa sar le čačimata maj feder te kerdžon bistoša.
• internacionalno buči kavere manušikane čačimatenge institucienca taj le FN:osa.

Ame keras buči aktivnje le manušenca save si nasvalkerde taj lenge organizacijenca. E buči tordžol pe amari specialno buči te žutisaras, te firisaras taj te lišisaras o funktionsrättskonventionen taj amari generalno buči te žutisaras o bistošo le manušikane čačimatengo ando Švedo. Te šaj keras kadi buči, ame kerdam jek beršeski bučaki struktura. Kado žutij amen te keras buči maj systematičnje taj lungo vramasa te šaj len udžalo vi le manuš save si nasvalkerde taj vi lenge organizaciji maj jasno.

Ingeras žanglipe pa manušikane čačimata

O žanglipe si jek musaj te šaj žutisaras taj te firisaras le manušikane čačimata. Anda kodo keras buči ande rožni falura te resas avri kaj le relevantni aktorura, sar ekzemplo, amare raportonca taj rekommendacijenca.

O celo si te das vi le manušenge kaj si len čačimata maškar o narodo taj le bučarenge kaj si len obovjonsko maj laše kondiciji te ačaren taj te hasnin le manušikane čačimata ando djesudno trajo.

Budulisaras nätverkura taj inkeras dialogo po parujipe

O civilno narodo khelel jek centralno rola o them te žal angle taj te inkerel demokracia taj manušikane čačimata. Von keren buči ande jaekh maj teljardo požomo taj si len anda kodo lokalno informacija savi naj amen. Anda kodo, o dialogo le civilnone narodosa taj le individualni manušenca kaj si len čačimata si centralni amara bučake taj važnoj te šaj ačaras sar kodo so ibazij po narodovo požomo si les konsekvenciji pe le manušenge šajimata te hasnin penge manušikane čačimata. Si amen vi importantni dialogora vaj khetanipe bučako le institucijenca, le forškaronca taj kaver aktoronca.

Pa amari buči rožni netverkonca, ame šaj vi ulavas amaro žanglipe taj vi žutisaras te dikhen zajemni problemura taj solucia. Jek anda amare netverkora boldel pe karing le manuš kaj keren buči le manušikane čačimatenca ando themesko vaj ando idea-inkerdo sektoro, vaj si aktivno ando kado sektoro po idealno grundo.

Dikh kana avena netverkoske kidimata ande amaro kalendari

Keras buči khetane internacionalnje te zuraras le čačimata ando Švedo taj internacionalnje

Amen si jek aktivno buči khetane le internacionalni organonca taj phejake institucijenca ande kaver thema. Pa kodo ke sičuvas jek jekhestar taj las udžalo ande internacionalni kidimata, ame keras hasna la globalnona bučake te firisaras taj te bararas le manušikane čačimata. Kado zurarel vi e Švedoski rola sar jek aktoro ando internacionalno khetanipe e bučako pe le čačimata.

Ame vi žutisaras le internacionalni organon kana das informacija taj kontaktura angla themudni vizita, sar ekzemplo, pe e Europaki kommisia kontra o rasismo taj intoleransia (ECRI) vaj le FN:oske specialni raportažura.

Das remisovi atvetura taj iskirimata te miškisaras deciziji

Ame vi mekas regularno remisovo atveto taj iskirimata le regeringoske taj le institucijenge. Pa kadala vorbi ame kamas te miškisaras o keripe le zakonongo, le strategijengo taj kaver decizijengo bara vagasa pe le manušikane čačimata. Amare rekommendaciji budulimej pe analizura pa sar le čačimata si dine ande praktika taj si len o celo te ašaven diskriminaciji taj te zuraren o firipe le čačimatengo.

Le remisovi atvetura budulimej pe amaro expertiz pa manušikane čačimata taj šaj avel pa sa, de katar nevo zakono ži kaj parujimata ande praktika vaj policy save miškin individonge čačimata ando djesudno trajo.

Amare remisovi atvetura

Sikavas e prava kaj le krisi katar jek perspektivo le manušikano čačimatengo

E institucia pe manušikane čačimata šaj vi bišalel andre jek amicus iskiripe kaj o Högsta domstolen (e maj Uče Krisi). O celo le amicus-iskirimasa si ke ande amaro mandato, te žutisaras te sikavas e prava kaj le krisi katar jek perspektivo le manušikano čačimatengo.

Ame keras feri unji amicus-iskirimata sako berš. Amari buči naj te primisaras individualni prosesura pa marhimata le manušikane čačimatengo.